Večina azijskih trgov je padla, dolar pa je obdržal večino svojih pridobitev, saj so vlagatelji pretehtali previdne odločitve Feda in nove carine, ki jih je napovedal Trump. Medtem je banka Standard Chartered v prvi polovici leta zabeležila višji dobiček, kar je posledica dvomestne rasti prihodkov na vseh področjih poslovanja.

Finančni velikan JPMorgan Chase je v sodelovanju s kripto borzo Coinbase lansiral novo funkcijo, ki strankam omogoča neposredno povezavo bančnih računov z njihovimi kripto denarnicami. Ta poteza je bila označena kot prva tovrstna in bo uporabnikom na voljo od leta 2026. Medtem je Robinhood poročal o izjemnem 98-odstotnem povečanju prihodkov od trgovanja s kriptovalutami v drugem četrtletju leta 2025, kljub rahlemu primanjkljaju v kripto prihodkih glede na pričakovanja. Novica prihaja po tem, ko je Coinbase dodal podporo za digitalno sredstvo BankrCoin (BNKR), osredotočeno na umetno inteligenco, medtem ko je Binance uvrstil Rhea Finance. Na borznem trgu so se delnice Arm Holdings znižale po objavi rezultatov in šibkih napovedi, medtem ko so delnice Albemarle in Western Digital Corp. zrasle po boljših rezultatih. Delnice Mete so skočile po preseganju pričakovanj glede dobička kljub velikim naložbam v umetno inteligenco, delnice Align Technology pa so padle po slabših rezultatih in šibkih napovedih.

Združene države Amerike in Evropska unija so sklenile nov trgovinski dogovor, v okviru katerega se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev vrednih ameriških energentov (nafte, zemeljskega plina in jedrskega goriva) v treh letih. Ta vsota več kot podvoji trenutni letni uvoz energentov iz ZDA v EU. Dogovor, ki ga je podprla Trumpova administracija, predvideva tudi 15-odstotne carine na večino blaga med ZDA in EU, s čimer se je izognil grožnji trgovinske vojne. Kljub temu so se trgi odzvali zadržano, saj vlagatelji pričakujejo objavo zaslužkov podjetij in sestanek centralne banke. Medtem ko so nekateri dogovor označili za pomemben uspeh, drugi izražajo skepso glede njegove stabilnosti in potencialnih posledic na inflacijo ter dolžniške trge ZDA.

V prvem polletju 2025 je bilo registriranih 5,9 milijona baterijskih električnih vozil (BEV), kar predstavlja 37-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024. Medtem ko svetovni trg električnih vozil doživlja hiter vzpon, se v Rusiji inflacija dviguje. V Permskem okraju je letna inflacija presegla rusko povprečje in dosegla 9,51 %. Kljub temu se je ruski borzni indeks MosBirži zvišal na 2760 točk, podprt z rastjo cen nafte in depreciacijo rublja, kljub morebitnim novim ameriškim sankcijam.

Britanski farmacevtski velikan AstraZeneca je v drugem četrtletju zabeležil 27-odstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 2,45 milijarde dolarjev, predvsem zaradi rekordne rasti na ključnem ameriškem trgu. Medtem so ameriški delniški indeksi nadaljevali rast in se ob pričakovanju objave novih gospodarskih podatkov in odločitev ameriške centralne banke (Fed) približujejo sedmemu zaporednemu rekordnemu višku. Vlagatelji so svojo pozornost preusmerili s trgovinskih sporazumov na poslovne rezultate podjetij in ekonomske podatke, da bi upravičili visoke vrednotenja delnic.

Kanadski glavni borzni indeks S&P/TSX se je v sredo zjutraj znižal za 13,19 točke na 27.526,69, predvsem zaradi padca v sektorjih energetike, financ in industrije. Medtem so bili ameriški trgi mešani, pri čemer je industrijsko povprečje Dow Jones padlo za 60,66 točke.

Po trgovinskih dogovorih med ZDA in Japonsko ter napovedih novih trgovinskih sporazumov so ameriški borzni indeksi nadaljevali rast. Dow Jones je zabeležil močne pridobitve, medtem ko je S&P 500 dosegel nov rekord. Vendar pa so se evropske borze, vključno z nemško, odzvale drugače, saj so zabeležile padec. Japonski indeks Topix je dosegel rekordno vrednost. Hkrati pa so se zapletla trgovinska pogajanja med Korejo in ZDA, saj so bili odpovedani gospodarski pogovori. Medtem ko so v ZDA uvedli 50-odstotne carine na tuji jeklo in aluminij, je Kanada odgovorila s 25-odstotnimi povračilnimi carinami na ameriške izdelke iz jekla in aluminija, kar kaže na zaostrovanje trgovinskih napetosti.

Predsednik Korejske borze (KRX) Jeong Eun-bo je obiskal Vietnam, da bi se udeležil slovesnosti ob zagonu tržnega sistema, pri čemer je Južna Koreja sodelovala pri njegovi implementaciji. Obisk v Ho Ši Minu je bil namenjen spodbujanju tehnoloških partnerstev med državama. Podobne dejavnosti so načrtovane tudi v Tajski, kar poudarja prizadevanja KRX za krepitev mednarodnih vezi na področju finančnih tehnologij.

Evropski in ameriški borzni indeksi so danes večinoma zabeležili rast, sledile so jim tudi cene nafte, zlata in pšenice. Rast je spodbudila optimistična ekonomska gibanja v ZDA, kar je pozitivno vplivalo na razpoloženje investitorjev v Evropi in prispevalo k splošnemu vzponu na trgih.

Borzni indeks FTSE 100 je dosegel novo rekordno vrednost po potrditvi obsežnega trgovinskega sporazuma med ZDA in Japonsko. Sporazum določa carine v višini 15 % namesto prej groženih 25 %. Kljub temu je General Motors poročal o izgubi 1,1 milijarde dolarjev dobička iz poslovanja zaradi Trumpovih carin. AstraZeneca je napovedala naložbo v višini 50 milijard dolarjev v ZDA po grožnjah s carinami. Kanada je vztrajala pri pogajanjih in zavrnila slab dogovor glede ameriških carin, Evropska unija pa je pripravila enoten paket povračilnih carin v višini 93 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj z ZDA.

Na 30. vrhu med EU in Japonsko v Tokiu, ki so se ga udeležili predsednik Evropskega sveta António Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in japonski premier Shigeru Ishiba, sta strani poudarili pomen sodelovanja. Glavne teme so bile boj proti ruski agresiji in nepošteni trgovini ter krepitev gospodarske varnosti. To dopolnjuje prejšnji dogovor med ZDA in Japonsko o carinah, ki je pozitivno vplival na azijske borze.

Japonska mala in srednja podjetja (MSP), kot je Mitsuwa Electric, ki so hrbtenica japonskega gospodarstva, so se pripravila na prilagoditev morebitnim carinam, ki jih je napovedal nekdanji ameriški predsednik Trump. Vzporedno s tem je japonski indeks Nikkei močno poskočil, kar je spodbudilo azijske trge, potem ko je Trump napovedal trgovinski dogovor z Japonsko, medtem ko so borze na Wall Streetu doživele mešane odzive zaradi vpliva carin na dobičke podjetij.

Vietnamske delnice so se približale rekordnim vrednostim, kar je spodbudilo upanje na reforme in optimizem glede trgovinskega dogovora z ZDA. Ta dogovor je znižal ameriške carine na vietnamsko blago s 46 % na 20 %. Podobno je tudi Indonezija sklenila trgovinski sporazum z ZDA, ki določa 19-odstotno carinsko stopnjo in vključuje koncesije ter zaveze za krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja. Ti dogovori so odpravili negotovosti na trgih in so pozitivno vplivali na borzne indekse obeh držav.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil začudenje nad politično paradoksalnim vzponom borznih trgov v Kolumbiji in Čilu, kljub levičarskim vladam, v nasprotju s padcem v Argentini pod vodstvom Javierja Mileija. Medtem se Kolumbija pripravlja na tekmo proti Boliviji v Copa América Femenina, ki bo potekala danes. Kolumbijska ekipa želi izkoristiti slabšo formo bolivijske ekipe.

EU se pripravlja na uvedbo 30-odstotnih carin na uvoz iz ZDA, če ne bo dosežen trgovinski sporazum, vendar pa ameriški predsednik Trump ponuja znižanje teh carin v zameno za večjo odprtost evropskega trga za ameriška podjetja. Dogovor med ZDA in Japonsko je sicer v Bruslju vzbudil upanje po hitri rešitvi, a se EU kljub temu pripravlja na najslabši scenarij.

Kanadska podjetja so kljub negotovosti glede trgovinske politike Donalda Trumpa in vpliva na naložbe in potrošnjo, pričakovala, da se bo njihovo gospodarstvo izognilo hudi recesiji. V Združenem kraljestvu so se pojavila namigovanja o morebitnem oživljanju proizvodne industrije, če bi predsednik Trump uresničil grožnje s carinami proti EU.

Kanadski indeks S&P/TSX Composite se je v torek zvišal za 13,36 točke na 27.330,36, predvsem zaradi rasti delnic kovin. V New Yorku se je indeks Dow Jones Industrial Average zvišal za 17,69 točke na 44.340,76. Medtem je vrednost delnic družbe Ross Stores Inc. (NASDAQ:ROST) padla za 0,41 % na 133,47 dolarja, čeprav so v zadnjem mesecu zabeležile 4,01-odstotno rast, v zadnjem letu pa so se zmanjšale za 6,07 %.

Azijski trgi delnic so pokazali mešane trende, medtem ko so se terminske pogodbe za ameriške delnice zvišale. To sledi tretjemu zaporednemu zmagovalnemu tednu na Wall Streetu, kar kaže na pretežno pozitivno vzdušje vlagateljev kljub določenim nihanjem na azijskih borzah.

Stellantis, proizvajalec vozil Jeep in Ram, je sporočil, da po predhodnih ocenah pričakuje čisto izgubo v višini 2,3 milijarde evrov (približno 2,68 milijarde dolarjev) v prvi polovici leta, kar pripisuje ameriškim carinam in nekaterim znatnim stroškom. Podjetje je v ponedeljek navedlo, da pričakuje izgubo v višini 2,3 milijarde evrov (približno 2,7 milijarde dolarjev po trenutnih menjalnih tečajih) v prvi polovici leta, saj se je začelo soočati z vplivom ameriških carin.

Ameriški borzni trgi so novo leto začeli z nihanji, saj so začetni dobički tehnoloških podjetij do konca trgovalnega dne izpuhteli. Indeks S&P 500 je v petek izgubil 0,1 odstotka vrednosti, čeprav je ob odprtju borz kazalo na 0,7-odstotno rast. Negotovost na trgih se pojavlja v času pričakovanj zgodovinske prve javne ponudbe delnic (IPO) podjetja SpaceX, ki bi lahko doseglo tržno vrednost 1,5 bilijona dolarjev, s čimer bi preseglo dosedanji rekord savdske družbe Saudi Aramco. Investitorji, med katerimi sta vidna Ron Baron in Cathie Wood, že povečujejo svoje deleže v pričakovanju rekordnega vstopa na borzo. Istočasno se podjetje Tesla sooča s padcem prodaje, ki se je v letu 2025 znižala za več kot 8 odstotkov. Ameriški proizvajalec je s tem izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski gigant BYD. Tesla je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobavo 418.227 vozil, medtem ko je BYD v celem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov. Analitiki padec prodaje pripisujejo ukinitvi davčnih olajšav v ZDA, vse močnejši kitajski in evropski konkurenci ter politični drži izvršnega direktorja Elona Muska, ki je vplivala na povpraševanje na ključnih trgih.